APDEJT.si

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Donald Trump se med državniškim obiskom v Veliki Britaniji ne bo srečal z britanskimi državljani. Razlogi za to odločitev niso znani, obisk pa velja za občutljivega.

Šestnajsta etapa dirke Vuelta a España je bila ponovno skrajšana zaradi protestov propalestinskih aktivistov, ki so blokirali cesto blizu cilja. Egan Bernal je zmagal v sprinterskem zaključku. Jonas Vingegaard ostaja v vodstvu, 48 sekund pred Joãom Almeido.

Predsednik Trump je namignil na morebitno ukrepanje proti kartelom v Venezueli. Na vprašanje, ali razmišlja o napadu na karte v Venezueli, je Trump odgovoril z besedami: »Boste videli.« Njegov odgovor kaže na njegovo odločenost, da ohrani to možnost odprto, medtem ko v Washingtonu razpravljajo o načrtih za selektivne napade na venezuelskem ozemlju. Trumpov odgovor se pojavlja v času napetosti z Venezuelo.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je v ponedeljek v Hanoju srečal z vietnamskim voditeljem To Lamom med uradnim obiskom, ki je potekal v času kampanje zbiranja donacij v Vietnamu za pomoč Kubi. Díaz-Canel je obiskal tudi tovarno zdravil in se sestal z voditelji vietnamske komunistične partije, pri čemer se je Vietnamu zahvalil za prijateljstvo in zgled.

Spor z Venezuelo glede regije Esequibo zaznamuje volilno kampanjo v Gvajani. Vladajoča stranka izpodbija povezave podjetnika Azruddina Mohameda, ki je pod sankcijami, s Caracasom. Gospodarski razcvet v državi ne odpravlja nezadovoljstva med prebivalstvom.

Amnesty International je pozvala venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj izpusti vse arbitrarno pridržane osebe, potem ko je bilo nedavno izpuščenih 13 političnih zapornikov. Organizacija zahteva brezpogojno izpustitev vseh, ki so še vedno zaprti po volitvah leta 2024, in opozarja, da prisilna izginotja in mučenje predstavljajo zločine proti človečnosti. Venezuelska opozicijska koalicija Plataforma Unitaria Democrática (PUD) je obsodila izpuščanje zapornikov kot "politično trofejo".

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odgovoril na kritike ameriškega kongresnika Carlosa Giméneza, ki ga je obtožil zanikanja obstoja 'Kartela Sonc'. Petro je izjavil, da je pripravljen iti v zapor, da bi govoril resnico. Giménez je pred tem dejal, da je Petro s svojimi izjavami podpisal 'lastno obsodbo'. Petro je zavrnil Giménezove grožnje in poudaril, da nima pravice obsojati predsednika.

Več ministrov v nizozemski vladi je odstopilo zaradi notranjih napetosti in nezmožnosti dogovora o sankcijah in diplomatskih ukrepih proti Izraelu zaradi konflikta v Gazi. Med odstopljenimi je tudi zunanji minister Caspar Veldkamp, ki je predlagal sankcije proti Izraelu zaradi humanitarne krize v Gazi in širitve naselbin na Zahodnem bregu. Začasni premier Dick Schoof je izrazil obžalovanje nad odstopi ministrov.

Na avtocesti na kolumbijski strani meje z Venezuelo so postavili table z nagradami, ki jih ZDA ponujajo za informacije, ki bi privedle do aretacije Nicolása Madura in Diosdada Cabella. Maduro je v odziv na ameriško vojaško ofenzivo pozval k mobilizaciji in oborožitvi civilistov, javnih uslužbencev in privržencev chavizma.

Zvezna sodnica je odredila zaprtje imigracijskega centra 'Alligator Alcatraz' v 60 dneh. Kot razlog je navedla škodljiv vpliv na okolje. Florida se je na odločitev takoj pritožila.

Kuba je slovesno obeležila 80. obletnico zmage kitajskega ljudstva v vojni proti japonski agresiji in svetovni protifašistični vojni. Dogodka se je udeležil tudi prvi sekretar Centralnega komiteja komunistične partije in predsednik republike Miguel Díaz-Canel Bermúdez. Članki poudarjajo enotnost Kube in Kitajske v boju za neodvisnost in suverenost.

ZDA so revokirale vizume brazilskim, afriškim, granadijskim in kubanskim uradnikom ter njihovim družinskim članom, ki so bili vključeni v programe sodelovanja s Kubo na področju zdravstva, zlasti v program »Mais Médicos«. Ameriška ambasada v Braziliji je program označila za »diplomatski udarec« in izkoriščanje Kubancev. Lula da Silva je kritiziral ameriško blokado Kube in branil program »Mais Médicos«, v katerem so sodelovali kubanski zdravniki. Kuba kljub sankcijam ZDA vztraja pri nadaljevanju zdravstvenih misij v tujini, kjer trenutno deluje več kot 24.000 kubanskih zdravstvenih delavcev v skoraj 60 državah. Dilma Rousseff je pohvalila delo kubanskih zdravnikov v Braziliji.

ZDA so odvzele vizume visokim uradnikom Brazilije in nekdanjim direktorjem Panameriške zdravstvene organizacije (OPS) zaradi njihove vpletenosti v program, ki je izkoriščal kubanske zdravnike. Senator Marco Rubio je napovedal sankcije proti uradnikom Brazilije in OPS, ki so bili odgovorni za izvoz kubanskega medicinskega osebja preko prisilnega dela v okviru sporazumov med OPS, Kubo in Brazilijo. Venezuela je obsodila umik vizumov funkcionarjem držav, ki gostijo kubanske zdravnike. Več kot 24.000 kubanskih zdravstvenih delavcev deluje v tujini.

Venezuela je sprejela kubansko delegacijo ob 99. obletnici rojstva Fidela Castra, medtem ko je Vietnam sprožil kampanjo podpore Kubi, ki jo vodi Rdeči križ. Na Kubi so obletnico počastili v rojstnem kraju Fidela Castra, Biránu.

Države članice ALBA-TCP (Bolivarska zveza za ljudstva naše Amerike – Sporazum o trgovini med ljudstvi) so obeležile 99. obletnico rojstva nekdanjega kubanskega predsednika Fidela Castra. Članice so ponovno potrdile svojo zavezanost »duhu kubanske revolucije«. Predsednik Bolivije, Luis Arce, se je Fidela Castra spomnil z globokim spoštovanjem.

ZDA so napovedale preklic vizumov za uradnike iz Brazilije, Afrike in Karibov, vključno z uradniki iz Grenade, zaradi njihove domnevne vpletenosti v kubanski program zdravstvenih misij. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sprejel ukrepe za omejitev vizumov tem uradnikom in njihovim družinskim članom.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je posvaril, da bi se izraelska invazija na območje Gaze lahko sprevrgla v »vietnamsko močvirje« za izraelske vojake, s čimer je potegnil vzporednico z izkušnjo ZDA v vietnamski vojni. Tajani je opozoril Izrael pred nadaljevanjem načrtovane invazije.

V izraelskem napadu je bil ubit nekdanji palestinski nogometni zvezdnik Suleiman al-Obeid, znan kot "palestinski Pelé", medtem ko je čakal na humanitarno pomoč. Palestinska nogometna zveza je objavila žalost. V juliju je bilo na Zahodnem bregu pridržanih 662 Palestincev. Od oktobra 2023 je bilo pridržanih že več kot 18.500 Palestincev. Predstavniki Palestine in Izraela so nagovorili srečanje Varnostnega sveta ZN.